Natanko sedem let nazaj sem svojega bivšega zaročenca prvič objela in poljubila kot moža. Pred Bogom in navzočimi pričami Cerkve. In kot že tolikokrat, sem tudi tokrat fascinirana nad številkami. Ali bolje rečeno nad datumi … A ostanimo najprej pri številkah …
7 let in prve preizkušnje
To sem velikokrat slišala od svoje mami. Ko sta z atijem praznovala sedmo obletnico, ko so sestre in brat praznovali prvih sedem let … In sedaj sem na vrsti sama. No, bolje rečeno midva …
Ob maminem govorjenju se mi je zdelo vse to pripovedovanje tako magično in zavito v tančico. Nikoli pravzaprav ni bilo govora o konkretnih stvareh, samo sedmica je nosila svojo moč. Pa mami pravzaprav ni bila edina, ki bi izpostavljala teh sedem let. Se je znašla pri tem tudi kakšna bližnja teta v družini. A zame se je v otroštvu in mladosti slišalo to pričakovanje “po sedmih letih” kot …
novo razodetje
Čas sedmih let (pa pri nama tudi že prej) je bil na zadnjih duhovnih vajah za zakonce tudi čas, ko sva skupaj z ostalimi pari razmišljala o najinem VESELJU in najinem TRPLJENJU. To, da sta ta dva pojma nekako v sorodnem odnosu, sva z možem v vseh letih najine skupne hoje že ugotovila. Tako da bi o kakšnem novem razodetju po sedmih letih težko govorila.
Kaj sva v vsem tem času okusila lepega, bolečega, trpečega … je pravzaprav za vsak par drugačna zgodba. Prav tako, kaj midva doživljava kot veselje in kaj kot trpljenje. In ali sva v vsem tem skupaj, kakor sva to obljubila pred … za naju …
7 let
Ste se kdaj vprašali, kako sva izbrala prav ta dan? Naključje ali ne … Bila je bela sobota. In pred sedmimi leti pač prav 11. april. Kako sva s praznovanji najinih kronoloških in kairoloških obletnic, si lahko preberete TUKAJ.
A v vseh teh številkah in datumih nisem mogla mimo fascinacije svojega, za moje starše tako pričakovanega rojstva. Ki so ga zdravniki predvideli 11. januarja 1993. Bila sem težko pričakovani otroček. In poleg nestrpnega pričakovanja prav tega 11. januarja sem, kako pa kot v mojem slogu, še malo zaspala. Na svet se mi očitno že takrat ni mudilo. 🙂
Rojstvo je zame, za mojega moža in seveda še za marsikoga SVET trenutek. Znamenje, da Bog nad nami še ni obupal. Da z novim življenjem ponovno obnavlja obličje Zemlje. Kako svet trenutek je potem že sam naš začetek. Tisti, ko iz nebeške poličke v trenutku spočetja dobi naše človeštvo nove okrepitve! 🙂
V skoraj tridesetih letih življenja poleg Pitagora in mnogih odličnih matematikov nisem opazila boljšega kot je Bog in …
božja matematika
Mogoče se zdi res nenavadno, a v vsej svoji modrosti in razumnosti ne bi mogla bolje predvideti, da sem bila na najin poročni dan, 23 let prej pravzaprav spočeta. Pa na to niti nisem pomislila, ko sva z Rokom prišla do kompromisa, da dve poti postaneta ENA, nova NAJINA POT.
Vendar se ni izkazalo, da je imela samo pri tem prste vmes Božja matematika. Pravzaprav najbrž v vsakem trenutku. Samo da je zame včasih to čisto prehuda znanost. 🙂
Naju pa z možem vsak tak pogled na prehojene skupne trenutke utrdi v tem, da črpava in živiva iz poročne Božje besede, “da ljubiva Gospoda, svojega Boga, poslušava njegov glas in se ga drživa” (prim. 5 Mz 30,20).
ferrari – brez barve in garaže
Ni garaže in ni rdečega ferrarija. Ostaja mi samo zelo dobra prispodoba za zakrament svetega zakona. Za to, kar se je pravzaprav zgodilo na poročni dan. Za to, kar je nenazadnje fora, keč, poanta ali BISTVO poročnega dne. To, da sva na najino pot povabila Njega, Kristusa – provokatorja, trpečega, križanega in VSTALEGA!
Ki naj ne čaka v garaži in se praši v najnih spominih na mlada leta in poročni dan. Ampak naj bo z nama na poti. Da mu razodevava svoje srce in svoje misli. Da se nenazadnje On razodene nama!
A naj bo to skrivnost, ki naj ODMEVA. V tem velikem tednu in naprej!
Blagoslovljene in doživete Velikonočno praznike vsem zvestim bralcem in vašim bližnjim!
—
Foto: družinski arhiv