• Zgodbe odraščanja
  • Otroške prigode
  • Odnosi
  • Meje življenja
  • O meni

Srčnost do najmanjših in najmlajših

pred 3 leta
Tina
Ni komentarjev

V teh dneh smo na zadnjo zemeljsko pot pospremili “buditelja našega naroda”, kot ga je v govoru poimenoval predsednik države Borut Pahor. Enega od očetov naše samostojne dežele, Ivana Omana.

Prvič sem prisostvovala pogrebni slovesnosti z državnimi in vojaškimi častmi, a se me posledično tudi zaradi množice novinarjev, kamermanov in fotografov, to ni nič kaj manj dotaknilo. – Posebno zato, ker sem imela g. Omana čast spoznati tudi osebno. In naj bo ta kratek zapis moj hvaležni poklon njemu in vsemu, za kar si je prizadeval.

nenadejano srečanje

Sredi poletne vročine smo z možem, njegovima sodelavcema in malim dvomesečnim Emanuelom, g. Omana obiskali na njihovi domačiji v Zmincu v Poljanski dolini. Sama sem takrat spremljala moža, ki je skupaj s sodelavcema intervjuval g. Ivana za dokumentarni film o Janezu Evangelistu Kreku, z naslovom Samo začeti je treba.

V privajanju na čisto sveže materinstvo, intervjuju osebno nisem prisostvovala. Sva pa z Emanuelom vedrila v njihovih domačih prostorih ob prijetnem klepetu s snaho pokojnega g. Omana in uživala v družbi njegovih štirih razigranih vnučkov, ki so mu družbo delali na domačiji. – Z g. Ivanom sem se spoznala ravno toliko, da sem lahko čez nekaj mesecev tako od blizu začutila …

srčnost do najmanjših in najmlajših

“Sključena hrbtenica od dela na kmetiji, a pokončna drža, dana od Boga …” kot je v govoru pred odprtim grobom spregovoril Blaž Podobnik, eden izmed njegovih vnukov. Tako sem ga srečala čez nekaj mesecev na premieri prej omenjenega dokumentarca, kot enega izmed povabljenih častnih gostov. – A vselej preprostega. Tako preprostega, da je prve korake po vstopu v dvorano namenil našemu Emanuelu. To se me je tako močno dotaknilo, posebno ob misli, da je pred menoj stal utrjen, preizkušan in ugleden zdravorazumski kmet iz Zminca.

Odprt za življenje, s srčnostjo in skrbjo do najmanjših in tudi najmlajših. Kar je poleg vojaške častne garde, uglednih cerkvenih in državnih dostojanstvenikov in nas preprostih vernikov, pričala tudi številčna četa najbližjih sorodnikov, posebno številčnih otrok in vnukov.

G. Ivan Oman, hvala za vaše prizadevanje in vaš zgled, ki preko generacij, ki ste jim dali življenje in jih vzgajali v pokončnem krščanskem življenju, pronica tudi v našo družino! – Bog vam obilno povrni!

—

Foto: Rok Pisk (fotografija je nastala ob snemanju dokumentarca)

 

Povej naprej!
Prejšnji prispevek
Ali boste pri vas imeli dojenčka?
Naslednji prispevek
Karieristi v središču

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Fill out this field
Fill out this field
Vnesite veljaven e-naslov.
You need to agree with the terms to proceed

Najnovejši prispevki

  • Tebi, sveti Oče
  • Za koga? – Za Slovenijo!
  • Prav poseben obisk
  • Kultura življenja
  • Računam nase?!

Nedavni komentarji

  • Prav poseben obisk - Čudenje življenju na Preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost
  • Kultura življenja - Čudenje življenju na Preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost
  • Računam nase?! - Čudenje življenju na Mami, kaj je nebeška polička?
  • Računam nase?! - Čudenje življenju na PDP … leta 1993
  • Računam nase?! - Čudenje življenju na Prvi jubilej ali bisernih 60

Arhivi

  • januar 2023
  • november 2022
  • oktober 2022
  • julij 2022
  • april 2022
  • december 2021
  • november 2021
  • september 2021
  • julij 2021
  • december 2020
  • november 2020
  • oktober 2020
  • september 2020
  • avgust 2020
  • julij 2020
  • junij 2020
  • maj 2020
  • april 2020
  • marec 2020
  • februar 2020
  • januar 2020
  • december 2019
  • november 2019
  • oktober 2019
  • september 2019
  • avgust 2019
  • julij 2019
  • junij 2019
  • maj 2019
  • april 2019

Se tudi ti čudiš življenju?

Če želiš, da te obvestim o novih prispevkih, mi lahko pustiš svoj email naslov.