• Zgodbe odraščanja
  • Otroške prigode
  • Odnosi
  • Meje življenja
  • O meni

Sam

pred 3 leta
cleopas
Ni komentarjev

Naj bo zajtrk, kosilo ali večerja … Posebno takrat, ko na mizo postavim posodo z vročo hrano. Ko želim vsem zbranim naložiti na krožnik, se iz otroškega stola zasliši odločni: “Ne, jam (sam)!”

Pogosto ga pospremi še prav grd pogled, ki mi ga nameni naš dvoletnik. In tako mi, najbrž prvič v življenju samovoljno in jasno pokaže, da me ne potrebuje. Ali pa vsaj takrat ne potrebuje moje pomoči.

prvi samovoljni koraki v samostojnost

Mamice, ki nam je bilo dano čutiti pod srcem rastoče, čisto novo malo bitjece, poznamo ta nebeški občutek človeka v človeku. In prav tako nam je znana že prva ločitev. Prvi vstop v svet, pri katerem dandanes pogosto sodelujejo očetje. Govorim namreč o prerezu popkovine. A to je konec koncev zgolj fizična ločitev, ki jo, ko ni zaznati več utripanja v popkovini, nakaže že narava sama. Čustvena povezanost pa se pravzaprav po porodu šele zares začne. Ali bolje rečeno, še nekoliko bolj intenzivno nadaljuje. Prereza popkovine se otrok tudi ne spominja in pri njem ne sodeluje s svojo lastno voljo.

Potem pride tisti dopolnjeni 11. mesec, ko večina mamic oz. staršev zaključi starševski dopust in se vrne na delo. Otrok pa je takrat pripravljen za vstop v svet. Zagotovo to nakazuje s svojim plazenjem, nekateri celo že s hojo, ko raziskujejo svet, ki jih obkroža. A zagotovo pri 11. mesecih še noben povsem samovoljni ne reče, da bi šel sam v vrtec. O tem, zakaj se mi (kot mami in tudi poklicni vzgojiteljici) zdi dobro, da otrok (če je mogoče sicer kakšen mesec kasneje) vseeno vstopi v vrtec, pa kdaj drugič.

A tisti pravi prvi preskok, ko otrok zelo jasno pokaže, da me (odraslega) ne potrebuje je ta njegov SAM, kjer otrokova narava odločno in samovoljno narekuje vstop v samostojnost.

“Pomagaj mi, da naredim sam …”

Je v pedagogiki opazovanja otrok zapisala italijanska zdravnica, filozofinja, psihologinja in antropologinja Maria Montessori, katere pedagogika počasi prežema tudi slovensko vzgojno in šolsko stvarnost.

Zato je pomembno, da znam kot starš v prvi vrsti dobro opazovati. Ne samo zato, da bi ugotovila, kaj moj otrok zmore in česa še ne in temu primerno ob pravem času in v pravi meri priskočila na pomoč ter oblikovala realna pričakovanja. Ob tem se naučim zastavljati otrokovi starosti in razvojnemu obdobju primerno zahtevne izzive, ki ga ne frustrirajo. Tako se izognem morebitni preveliki poplavi nasvetov in literature, v kateri izgubimo pravo orientacijo , ki je stik z otrokom in posledično odgovarjanje na njegove potrebe.

Kako torej pri nas rešimo zagato, ko mali samovoljnež kriči: “Ne, jam (sam)!”

Navadno na dva možna načina:

  1. To ti pomagam, potem pa boš sam!”; kjer omogočim DELNO samostojnost. Običajno zaradi nevarnosti (prevelikih) opeklin (če smo že pri hranjenju). Kar izhaja iz tega, da znamo predvideti, kaj oz. v kolikšni meri zmore otrok že sam in kje mu moramo priskočiti na pomoč.
  2. “Izvoli, poskusi sam!”; kjer omogočim CELOTNO samostojnost in sem pripravljena, da bo mogoče kaj polito, raztreseno, popackano … Zaenkrat Emanuel kaj hitro ugotovi, če česa ne zmore povsem sam in kmalu prosi za pomoč. – Včasih mu resda pomagam, kdaj pa je moj odgovor (zaradi dela z najmlajšo članico): “Še malo se potrudi, toliko da uredim Evo.” – In pogosto mu celo uspe. Lahko si predstavljate, kako zmagoslaven je ob tem njegov mali obrazek. Ter kako velika je nagrada, ko povsem SAM osvoji čisto nov izziv.

O tem, kakšna so še lahko druga znamenja, ki jih starši dobijo od odraščajočih otrok na poti v samostojnost, pa kdaj drugič. Tokrat iz lastnega odraščanja v vlogi otroka v odnosu s starši. 🙂

Povej naprej!
Prejšnji prispevek
Kdo je ukradel mošt?
Naslednji prispevek
Možnost izbire in spoštovanje

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Fill out this field
Fill out this field
Vnesite veljaven e-naslov.
You need to agree with the terms to proceed

Najnovejši prispevki

  • Tebi, sveti Oče
  • Za koga? – Za Slovenijo!
  • Prav poseben obisk
  • Kultura življenja
  • Računam nase?!

Nedavni komentarji

  • Prav poseben obisk - Čudenje življenju na Preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost
  • Kultura življenja - Čudenje življenju na Preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost
  • Računam nase?! - Čudenje življenju na Mami, kaj je nebeška polička?
  • Računam nase?! - Čudenje življenju na PDP … leta 1993
  • Računam nase?! - Čudenje življenju na Prvi jubilej ali bisernih 60

Arhivi

  • januar 2023
  • november 2022
  • oktober 2022
  • julij 2022
  • april 2022
  • december 2021
  • november 2021
  • september 2021
  • julij 2021
  • december 2020
  • november 2020
  • oktober 2020
  • september 2020
  • avgust 2020
  • julij 2020
  • junij 2020
  • maj 2020
  • april 2020
  • marec 2020
  • februar 2020
  • januar 2020
  • december 2019
  • november 2019
  • oktober 2019
  • september 2019
  • avgust 2019
  • julij 2019
  • junij 2019
  • maj 2019
  • april 2019

Se tudi ti čudiš življenju?

Če želiš, da te obvestim o novih prispevkih, mi lahko pustiš svoj email naslov.