• Zgodbe odraščanja
  • Otroške prigode
  • Odnosi
  • Meje življenja
  • O meni

Zaposlena po montessori metodi

pred 7 let
Tina
1 Komentar

Zaključevala sem z generalnim čiščenjem v vrtcu, kjer sem delala kot študentka. Nekako dobrih 20 minut pred tretjo popoldansko uro, preden naj bi krpo in vedro zamenjala z varstvom jasličnih otrok. Takrat je do mene pristopila takratna ravnateljica vrtca rekoč: “Tina, bi lahko prosim prišla malo z menoj v pisarno?”

“Da, takoj. Samo da dokončam, preden se čistilo zasuši na steklu …” odvrnem.

“Ti kar dokončaj …” je rekla ravnateljica, vešča dela po montessori metodi.

Tako sežejo moji spomini v čas, ko je moje študentsko delo zamenjala redna zaposlitev v vrtcu. S pedagoškim pristopom, katerega v srednji šoli s predšolsko vzgojo nisem prav posebno spoznala. S študijem filozofije, ki te kaj hitro lahko odnese v sfere življenjskega, a manj otipljivega. In v zaključevanju zakonskih in družinskih študijev, kjer sem se zopet nekoliko bolj približala ne samo otrokom, ampak tudi razumevanju tistega, kar prinašajo iz družin. Po svoje se slednje nekako najbolje približa montessori metodi.

Šola odnosov

A tokrat na tem mestu ne bom razlagala omenjene pedagogike. Izpostavila bom le nekaj bistvenih iztočnic, kako pomembno je, da v delavnem okolju, kjer vzgajamo za vrednote, te tudi živimo. V tem primeru v kolektivu.

  • Uporaba lepih besed (vljudnostnih fraz); o katerih so nas učili naši starši, stari starši in ostali vzgojitelji. Da ne samo lepo mesto najdejo, kakor to pravi slovenski pregovor, ampak so tudi pot do človekovega srca. Ne da bi ga ponižale ali mu odvzele dostojanstvo, četudi formalno ali neformalno poznamo hierarhijo, ki je vzpostavljena v nekem sistemu. – Tudi vzgojitelj je namreč učenec. Učenec malih.
  • Realna pričakovanja; ki ne pomenijo, da podrejenemu (za kar bom raje uporabila besedo učečemu) kot nadrejeni (ali bolje rečeno mentor) nikoli ne postaviš nikakršnega izziva. Ampak da preko opazovanja učečega prepoznavaš, kakšen izziv mu lahko postaviš. Namreč da ga bo slednji zmogel opraviti. – Tako kot vzgojitelj, ki otroka seznani, da naj z delom zaključuje. Kar je nasprotje zahteve, da naj zaključi takoj ali vzpostavljanje represije samo zato “ker sem jaz tako rekel”.

Živeti vrednote, ki jih želim privzgajati otrokom, mladim ali pa jih preprosto širiti med ljudi, ki me obkrožajo, torej pomeni ne samo vzgojo, ampak trdo samovzgojo. Namreč da se tudi sama spreminjam in učim iz odnosov.

Povej naprej!
Prejšnji prispevek
O resničnosti velikonočnega ponedeljka
Naslednji prispevek
Učimo se živeti

1 Komentar.

  • Sam - Čudenje življenju
    25. novembra 2019 10:21

    […] česa še ne in temu primerno ob pravem času in v pravi meri priskočila na pomoč ter oblikovala realna pričakovanja. Ob tem se naučim zastavljati otrokovi starosti in razvojnemu obdobju primerno zahtevne izzive, ki […]

Komentarji so onemogočeni.

Najnovejši prispevki

  • Feminizem pri nas
  • Tebi …
  • Prvih 10
  • “Babi, tako sem se veselila, da prideš!”
  • Na vrhu piramide

Nedavni komentarji

  • Prvih 10 - Čudenje življenju na Izberi življenje!
  • "Babi, tako sem se veselila, da prideš!" - Čudenje življenju na Izberi življenje!
  • Na vrhu piramide - Čudenje življenju na Preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost
  • DOM POLN ŽIVLJENJA - Čudenje življenju na Gospod je moj Bog – v četrti porodni zgodbi
  • DOM POLN ŽIVLJENJA - Čudenje življenju na Tebi, dragi dojenček …

Arhivi

Se tudi ti čudiš življenju?

Če želiš, da te obvestim o novih prispevkih, mi lahko pustiš svoj email naslov.

"*" indicates required fields

This field is for validation purposes and should be left unchanged.