Sedim ob jaslicah, ki so jih tako razposajeno veseli tokrat čisto samostojno postavili starejši trije otroci. Sedim in se čudim. Sedim in premišljujem. Sedim in potočim kakšno solzo. Tisto, ki me gane, veseli, izpolnjuje, napolnjuje …
POLNE JASLI
V nekem kratkem delu noči in vzhičenosti nad pričakovanjem:
“Ali se Jezus rodi pred polnočjo, ob polnoči ali kasneje?” kot razmišlja Emanuel, ki praznuje (goduje) skupaj z novorojenim tudi sama pomislim …
Kako blagoslovljeno Gospod napolnjuje najine jasli, najin zakon, najin dom. V devetih letih zakona, sva danes položila štiri otročke vsakega v svoje jasli. Bolj tople, bolj mehke. In tako kakor pred več kot dva tisoč leti, ko se je Bog tako nežno dotaknil zemlje, sva se tudi midva dotaknila Nebes. Kamor je še pred vrati rojstva odšel naš Nebeški dojenček, ki mu tako za mojo dušo sama čisto nežno zašepetam tebi, dragi dojenček.
Izkušnja spontanega splava je tudi najinim otrokom odprla pogled, kako smo lahko hvaležni, da smo se rodili. Da živimo. Da smo skupaj. A kako odgovoriti na tako modro vprašanje, ki ga je zastavil Emanuel.
“Če bi bil Jezus tako kot vsi naši otroci, potem bi se najverjetneje rodil prihodnje leto. Ampak če že vprašaš po uri, se mu prav ti Emanuel, najbolj približaš.” 🙂
Emanuel se je nasmehnil in odbrzel med sestrice, s katerimi so načrtovali še slovesni prižig lučk. Tako nekako se pač ne moremo povsem izogniti duhu našega časa. A dokler vemo, da se med nas v božični noči rodi otročiček Jezus, potem še nismo zgrešili bistva.
“Kje pa se rodi Jezus? A v porodnišnici?” razmišljujoče naprej sprašuje Ruta.
“Tudi v porodnišnici,” tiho potrdim njenim velikim izprašujočim očem.
“Povsod, kjer se rodi novorojenček, tam se rodi Jezus. In tako porodnišnica, dom ali pa tudi kakšna vmesna postaja, postanejo čisto prave jasli …” še dodam.
Pridejo leta, ko zelo začutim ta hlevček, te jasli, ta Nebesa. In eno tako je letos. Namreč leto, ko se spominjam, kako je Gospod moj Bog v še eni porodni izkušnji. Ko se prepletajo občutki pričakovanja, vzhičenosti, utrujenosti, bolečine in veselja. Veselja in miru. In občutka, kako smo ljubljeni, ko objemamo eno samo Življenje.
Tega nam želim vsem skupaj. Da bi objeli Življenje. Polnost Življenja. Tudi v prihajajočem letu. 🙂
—
Vir fotografije: www.pexels.com