Tako me je na lepem presenetilo vprašanje Emanuelovega sošolca, ko sem pretekli teden čakala naše šolarje na avtobusni postaji. Bila sem prijetno presenečena. Hkrati pa sem vedela, da je najbrž o tem med sošolci pričeval že Emanuel. In včasih neradi nasedajo njegovim besedam. Tako sem opogumljajoče pogledala sina in odgovorila:
“Ne, res ne praznujemo,”
v otroških očeh sem videla tiste iskrive zakajčke. Pa sem šla kar k samemu bistvu. K izvoru “praznika”, ki ga ne praznujemo.
“Veš, v tem ‘prazniku’ je preveč strahu in praznoverja. Dolga tisočletja nazaj so na ta dan praznovali stari Kelti. Ljudje, ki so se v tej skupnosti zares ukvarjali s čarovništvom, so z žrebanjem določili eno družino z majhnim otrokom. Družina je morala živega in zdravega otroka darovati za sežig v ognju, da bi pomirili hude duhove. Ostanke otrokovega telesa (pepel) so položili v bučo z izrezljanimi strašnimi obrazi.”
Emanuel je bil vidno vznemirjen. Drugi otroci z velikimi očmi. Nato sem še dodala:
“Si predstavljaš, v kakšen strahu so živele družine? Meni se ne zdi to nič kaj zabavno. In vse tako je bilo, dokler tudi med te ljudi ni prišla zgodba o Jezusu. O njemu, ki nas je učil spoštovati vsakega. Da bi ti ljudje imeli življenje. In da bi tudi mi imeli Življenje.”
In pamet!
“Toliko lepih praznikov imamo med krompirjevimi počitnicami.”
kaj bomo praznovali?
“Mami, jutri je noč čarovnic,” me je včeraj zvečer spomnil eden izmed otrok.
“Aja, na koledarju nič ne piše,” sem se naredila zelo neumno na to trditev.
Danes je dan reformacije, dan ki je “kriv”, da je slovenščina postala tudi knjižni jezik. In da smo med prvimi na svetu dobili Sveto pismo v svojem jeziku.
Ne dan za čarovnice in praznoverje. Ampak dan za hvaležnost in ponos. Dan, ko lahko preberemo kakšno vrstico prvega, Dalmatinovega prevoda. Pri tem nam lahko pomaga aplikacija YouVersion, ki si jo lahko brezplačno namestite TUKAJ.
Buče pa bodo ostale lep in okusen jesenski pridelek.
Jutri so vsi sveti, praznik vseh, ki so nam iz roda v rod predajali vero in vrednote. Praznik – svetek, ko se lahko tako zelo na široko dotaknemo naših prednikov. V spominih, zgodbah in molitvi.
Sicer pa pri nas na dan reformacije praznuje tudi sestrična naših otrok. Tako da je razlogov za veselje več, kakor razlogov za strah.
Po sobotnem grozljivem incidentu na halloween zabavi v Novem mestu ob brutalni smrti moža in očeta pa bi lahko bilo to tudi nacionalno dramilo. Živimo v Sloveniji. Smo Slovenci! Zato ne nasedajmo tujerodnim prazničnim invazivkam.
Naj bodo blagoslovljeni praznični dnevi v vsaki družini in v srcu vsakega Slovenca!
—
Vir fotografije: www.pexels.com