• Zgodbe odraščanja
  • Otroške prigode
  • Odnosi
  • Meje življenja
  • O meni

O resničnosti velikonočnega ponedeljka

pred 4 leta
Tina
2 Komentarja

Najbrž vsaj bežno poznate tisto evangeljsko pripoved o dveh učencih, ki sta po neverjetnem dogodku velike noči potovala v Emavs. Vendar da ne razlagam v podrobnosti, si jo lahko preberete tukaj.

V zakoreninjenosti, da smo velikonočni kristjani, se veselimo Kristusovega vstajenja in ga, kakor pač znamo, praznujemo. Lahko ostanemo samo pri šunki, hrenu, pirhih in potici ali pa se veslimo še kako drugače. Pri nas navadno na velikonočni ponedeljek kam poromamo ali pa se preprosto odpravimo na kakšen obisk, potep. Tako nekako je bilo tudi pred šestimi leti, ko je bil praznični ponedeljek tudi 1. april …

“O, neuspela zaročenka!” me je po praznikih na teološki fakulteti pozdravil eden izmed profesorjev.

Ker naju je s profesorjem obkrožalo še nekaj ostalih začudenih študentov, je profesor nadaljeval: “A niste nič spremljali na facebook-u, da se je Tina zaročila z mojim diplomantom?”

Tako sem se še bolj zavedala, da je bil tisti velikonočni ponedeljek resničen. 🙂

S fantom sva bila takrat dobro leto in nekaj mesecev par in sva v skupnem času in številnih pogovorih domislila tudi kakšno potegavščino. Tako kot za tisti 1. april …

Tehtala sva med tem, da samo spremeniva status na FB-ju, da naznaniva, da se poročiva ali mogoče celo, da sem noseča. In pretehtala, da samo sprememba statusa ne bo prepričljiva, oklic, da se poročiva, morda nekoliko bolj, nosečnost pa je imela mogoče najmanj šans. Vsaj med tistimi, ki naju poznajo. In tako je nastala kombinacija; sprememba statusa na FB-ju s fotografsko dokumentacijo o zaroki. 🙂

Uspešno in smešno, kaj naj rečem. O odzivih najbližjih pa kdaj drugič. 🙂

Povej naprej!
Prejšnji prispevek
Zakaj ta luknja?
Naslednji prispevek
Zaposlena po montessori metodi

2 Komentarja. Leave new

  • Rekla sem ... - Čudenje življenju
    20. februarja 2020 12:32

    […] Sledil je prvi skupni božič, ki sva ga preživela skupaj z mojo družino, ker so bili Rokovi starši sredi oceana. Potem sva s prijatelji odpotovala še malo južneje do Beograda in se povsem zares pripravila na bližajoči se velikonočni ponedeljek! […]

    Odgovori
  • "Meščani" v samooskrbi - Čudenje življenju
    24. marca 2020 12:01

    […] možem sva se že zgodaj učila načrtovati. V začetku najine skupne hoje tiste sladke prvoaprilske potegavščine, kasneje pa tudi povsem vsakdanje malenkosti, ki so se za življenje na vasi izkazale še kako […]

    Odgovori

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Fill out this field
Fill out this field
Vnesite veljaven e-naslov.
You need to agree with the terms to proceed

Najnovejši prispevki

  • Tebi, sveti Oče
  • Za koga? – Za Slovenijo!
  • Prav poseben obisk
  • Kultura življenja
  • Računam nase?!

Nedavni komentarji

  • Prav poseben obisk - Čudenje življenju na Preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost
  • Kultura življenja - Čudenje življenju na Preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost
  • Računam nase?! - Čudenje življenju na Mami, kaj je nebeška polička?
  • Računam nase?! - Čudenje življenju na PDP … leta 1993
  • Računam nase?! - Čudenje življenju na Prvi jubilej ali bisernih 60

Arhivi

  • januar 2023
  • november 2022
  • oktober 2022
  • julij 2022
  • april 2022
  • december 2021
  • november 2021
  • september 2021
  • julij 2021
  • december 2020
  • november 2020
  • oktober 2020
  • september 2020
  • avgust 2020
  • julij 2020
  • junij 2020
  • maj 2020
  • april 2020
  • marec 2020
  • februar 2020
  • januar 2020
  • december 2019
  • november 2019
  • oktober 2019
  • september 2019
  • avgust 2019
  • julij 2019
  • junij 2019
  • maj 2019
  • april 2019

Se tudi ti čudiš življenju?

Če želiš, da te obvestim o novih prispevkih, mi lahko pustiš svoj email naslov.