Se v teh dneh pozdravljajo naše pravoslavne sestre in bratje. Nekateri pravijo, da veliko bolj sporočilno, kakor mi, kristjani – katoličani. Z lepimi spomini na družinsko veselje božiča in koktejl mešanic na našem jugu. Kjer se stikamo tako rimo- in grkokatoličani, kot tudi pravoslavci, v vsebini božiča poleg pravoslavnega “Hristos se rodi!” kličem:
“Naš že hodi!”
Malo v šali, ki jo prinašam še iz študentskih let. Res si nisem mogla kaj, da je ne bi ohranila tudi v zapisani obliki in jo podelila z bralci. 🙂
Nekako tako, kakor je od našega pa do pravoslavnega svetega večera ali badnika shodil naš Jezus, je bila tudi moja izkušnja stičišča različnih verskih kultur v okolju, v katerem sem odraščala. Nekaj različnosti je bilo že v samem razširjenem sorodstvu, potem pa tudi v okolju, kjer so prisotni tako grkokatoličani, kot tudi pravoslavci. A bolj kot samo okolje, v meni odmeva nekdaj zelo dobro prijateljstvo z dekletom, ki je prihajala iz pravoslavne družine. Starši in nekaj širšega sorodstva so se že pred desetletji naselili iz Srbije in prinesli vero, ki so jo prejeli od staršev.
Kar sem kot otrok najlažje opazila, so bile navade, ki jih je mogoče videti od zunaj. Vendar pa sva skupaj s prijateljico rasli tudi od znotraj. Preko tistih osnovnošolskih pogovorov o načinih praznovanja, molitvah, prebiranju veroučnih knjig, sva nekje v sebi rasli tudi v spoštovanju drugačnosti. In zato se še danes, kljub temu, da naš Kristus že hodi, veselim s pravoslavci, ko se med njih Bog šele rodi.
kako oznanjamo veličino rojstva?
Po razlagi zgodovinskih virov, se s pravoslavnimi verniki v praznovanju božiča zgrešimo ravno zaradi koledarja. Medtem, ko eni upoštevamo gregorijanski koledar, drugi (predvsem v praznikih) dajejo primat julijanskemu koledarju. A kljub neenotnosti, se vseeno ujamemo v prazniku Gospodovega razglašenja ali nam bolj znanem prazniku svetih treh kraljev.
Vendar bolj kot dejstva, me nagovarja misel, da medtem ko pravoslavne sestre in bratje sami (preko voščil) oznanjajo Božje učlovečenje, so med katoličani prisotne trikraljevske (koledniške) akcije. V podobi treh kraljev (med katoličani) najbrž najbolj zaveje vest o Kristusovem rojstvu.
slepilo – ali – oznanilo?
Opomin, da med nami praznujejo Božje rojstvo naše pravoslavne sestre in bratje, nas lahko budi iz zaslepljenosti komercialno kičastega božiča. Ta nas v dneh, ko se nam zdi Gospodovo rojstvo kot nekaj, kar je bilo lani, navadno pušča prazne. Ves blišč se namreč sesuje, izgine, veseli december je mimo, novoletne zaobljube druga za drugo kapljajo, če že ne padajo v vodo. In z njimi tudi mi v eni sami zaslepljenosti …
Zato je še kako dobrodošel poživljajoč pogled na v našem okolju prisotne pravoslavne sestre in brate. Namreč v kolikor je v nas že izzvenelo veselje Gospodovega rojstva, ga poleg svetih treh kraljev, k nam prinašajo tudi sobratje. Pa čeprav pravoslavni. 🙂
Še enkrat blagoslovljeno praznovanje Gospodovega rojstva. In naj odmeva. Čim dlje. In čim globlje. 🙂
—
Vir fotografije: www.pexels.com
