• Zgodbe odraščanja
  • Otroške prigode
  • Odnosi
  • Meje življenja
  • O meni

Pismo Francetu

pred 3 leta
Tina
Ni komentarjev

Dragi Prešeren,

danes je Tvoj dan. Dan, ko si se pred natanko 171. leti rodil za večnost. Kako to, da je dan smrti lahko tako velik praznik, sem v vseh teh letih že nekako razčistila. Strokovnjaki pravijo, da se šele ob koncu življenja razbere, kaj si dal zemeljskemu življenju. In mislim, da je tako tudi z vidika krščanske vere, ki so ti jo privzgojili doma.

Za nas Slovence si največji pesnik. Z občutkom za preprost slovenski jezik, ki se je po vsebini Tvojih del kosal z največjimi evropskimi avtorji. Kosal, ali bolje rečeno, soustvarjal evropsko kulturo. V Tvojih časih tako nepoboljšljivo romantično, čemur priča tudi življenje, ki si ga živel.

Kot srednješolka sem se strastno zaljubila v književnost in nekako komaj pričakovala obdobje romantike. Dokler je nismo začeli zares obravnavati. Ne bom rekla, da se najstnica in v vrtincu zaljubljenosti kdaj pa kdaj nisem našla. A v splošnem se mi je zdel včasih to en sam, grdo in povsem ne-slovensko rečeno safr. Ki ste ga pač umetniki furali najbrž kar malo vse v prek. 🙂

Ne zameri. Malo pospravljam svojo ne-romantično dušo. Vsaj tako, kakršno smo lahko razumeli v književnosti. A vseeno z velikim spoštovanjem do Tebe in vseh Tvojih del.

Da si bil P/prešeren tako in drugače, je pričalo Tvoje življenje. Tako bi lahko preveč poenostavljeno rekli ob Tvojih pogostih gostilniških postankih. – A pustimo šibkosti, ki so bile tako zelo človeške.

Otroci so te namreč imeli neizmerno radi, kakor imajo pač lahko radi prešerne ljudi, ko si jim iz svojih žepov delil tako težko pričakovane fige. Nad katerimi se danes otroški obrazi pogosto zmrdujejo.

Prav tako mnogi zapisi pričajo, da si v svojem pravniškem poklicu pogosto zastopal male. Velikokrat proti plačilu in nenazadnje včasih v lastno škodo.

In kakor bomo vsi, tudi Ti nisi odnesel prav nič s seboj. Le nam si zapustil bogato dediščino, na katero smo lahko upravičeno ponosni. Posebno, kadar naš sloves in okronan uspeh v svet ponesejo naši športniki. Ko v meglici orošenih oči lahko tudi Tebi rečem HVALA, da si budil zavest in utiral sanje v svobodo našega naroda in jezika.

Morda kljub vsemu malce romantični pozdrav,

Tina

Povej naprej!
Prejšnji prispevek
Žrtev brez storilca
Naslednji prispevek
Kako se je vse začelo …

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Fill out this field
Fill out this field
Vnesite veljaven e-naslov.
You need to agree with the terms to proceed

Najnovejši prispevki

  • Tebi, sveti Oče
  • Za koga? – Za Slovenijo!
  • Prav poseben obisk
  • Kultura življenja
  • Računam nase?!

Nedavni komentarji

  • Prav poseben obisk - Čudenje življenju na Preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost
  • Kultura življenja - Čudenje življenju na Preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost
  • Računam nase?! - Čudenje življenju na Mami, kaj je nebeška polička?
  • Računam nase?! - Čudenje življenju na PDP … leta 1993
  • Računam nase?! - Čudenje življenju na Prvi jubilej ali bisernih 60

Arhivi

  • januar 2023
  • november 2022
  • oktober 2022
  • julij 2022
  • april 2022
  • december 2021
  • november 2021
  • september 2021
  • julij 2021
  • december 2020
  • november 2020
  • oktober 2020
  • september 2020
  • avgust 2020
  • julij 2020
  • junij 2020
  • maj 2020
  • april 2020
  • marec 2020
  • februar 2020
  • januar 2020
  • december 2019
  • november 2019
  • oktober 2019
  • september 2019
  • avgust 2019
  • julij 2019
  • junij 2019
  • maj 2019
  • april 2019

Se tudi ti čudiš življenju?

Če želiš, da te obvestim o novih prispevkih, mi lahko pustiš svoj email naslov.